- brez okusa
- tasteless
Slovenian-english dictionary. 2014.
brez okusa
Look at other dictionaries:
okús — a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mérica — e ž (ẹ) 1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu: postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica // določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh: kupil je dve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slást — í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
arzénik — a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míšjica — e ž (ȋ) zastar. zelo strupen bel prah brez okusa; mišnica: zastrupila ga je z mišjico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míšnica — e ž (ȋ) 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošárati — am dov. (ȃ) našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran a o: brez okusa pošarana ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodeníca — e ž (í) 1. bolezensko nabiranje tekočine v tkivih ali telesnih votlinah: imeti vodenico; umreti za vodenico / pljučna, srčna vodenica 2. agr. vodena hruška brez okusa in arome: moštnice in vodenice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodénka — e ž (ẹ) 1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke 2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanìč — prid. neskl. (ȉ) 1. nav. ekspr. zelo slab: a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita b) zanič obrtnik / imeti zanič oči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
